Ja Jesm Osnoval Svoje Dělo na Ničem
Prěklad vvoda knigy Maksa Štirnera "Jedinstveny i Jego Vlastničstvo" iz anglijsoko prěklada Wolfi Ladnstreichera.
I čto toliko ne povinno byti mojim dělom! Prěd vsem, dělo dobra, potom dělo Božje, dělo ljudstva, pravdy, svobody, člověčnosti, spravědlivosti; dalje, dělo mojego naroda, mojego kneza, mojej otčiny; nakonec navet dělo mojego razuma i tyceči drugyh děl. Toliko moje sobstvenovlasne stvary nikogda ne povinne byti mojim dělom. “Proč gnati egoista, ktory mysli jedino o sobě!”
Davajte pogledajemo, kako oni postupajut so svojim dělom, te, zaradi ktoryh my povinni truditi se, žrtvovati soboju i byti polnymi entuziazma.
Vy jeste sposobni podrobno povědati o Bogu, ibo vy jeste izučali “glubiny božestvenosti” na proteženju tysečij lět i jeste zaglednuli v jej srdce, tako čto vy, věrojetno, smožete povědati nam o tom, kako samy Bog postupaje s “dělom Božjim”, ktoromu nas prizyvajut služiti. Vy takože ne skryvajete dějanij Božjih. Tako i v čem jest jego dělo? Dělaje li on čudžo dělo, dělo pravdy ili ljubovi, svojim sobstvenovlastnym, kako on očekyvaje od nas?
Vy běsite se od takogo nedorazumenja, i vy informujete nas, že dělo Boga i jest dělo pravdy i ljubvi, ale to nemožlivo nazvati čudžim za nego, ibo sam Bog jest pravda i ljubov. Vy běsite se od prědpoloženja, že Bog može spodobiti se nam, bednym črvjakam, izdavajuči čudžo dělo za svoje sobstvennovlastno. “Povinen li Bog dbati nad dělom pravdy, ako li on sam ne jest pravda?” On dbaje jedino nad svojim dělom, ale ibo on jest vse vo vsem, to znači vsecto jest jego dělo! Ale my, my ne jesmo vse vo vsem i naše dělo jest malo i prězrěno, i tomu jesmo povinni “služiti vysšemu dělu”. – Tutčas je jasno, ze Bog dbaje jedino o svojem, zajmaje se jedino soboju, mysli jedino o sebe I prigledaje jedino za soboju. Běda tomu, čto jemu ne je ugodno. On ne služi ničemu vysšemu I zadovaljaje jedino sebe. Jego dělo jest dělo čisto egoistično.
I kak dělo obstajaje s ljudstvom, čije dělo jesmo povinni izdělati svojim? Moze byti, jego dělo jest dělo drugogo? I moze byti ljudsvto služi vysšemu dělu? Ne, ljudstvo vidi toliko sebe, hoče zajmati se jedino soboju, ljudstvo samo jest svoje sobstvenovlastno dělo. Aby ono razvivalo se, ono dozvoljaje ljudam boriti se na jego službě, a kogda oni dosegnut togo, čto je potrěbno ljudstvu, ono v znak blagodarnosti izkydaje jih v lajnu jamu historije. Ne javjaje se li dělo ljudstva čisto egoističnym dělom?
Mně sovsim ne je potrěbno dokazyvati, že vsečto, ktoro nam probuje navezati svoje dělo, dbaje jedino o sobě, a ne o nas, toliko o svojem blagostanju, ne o našem. Sami pogledajte na vse ostalo. Hočut li pravda, svododa, člověčnost, spravedlivost nečto ino něž aby vy byste myslili o njih entuziastično i služili jim?
Oni vse izključiteljno dobro živut, kogda jih usrdno čtet. Pogledajte na naciju, ktoru obranjajut oddani patrioti. Patrioti pogynajut v krvavyh bitvah ili v borbe s gladom i nudžoju; čto ob tutom govori nacija? S gnojem tutyh trupov nacija stavaje “сvětučeju nacijeju¨. Oddelni individi sut pogynuli za “veliko dělo nacije”, a nacija posylaje jim v slěd slova blagodarnosti – i dobyvaje od togo korist. Ja by nazval to vysokokoristny egoizm.
Pogledajte na Sultana, ktory tak ljubovno dbaje o “svojih”. Ne jest li on sama bezkorist v čistom vidu, ne žrtvuje li on sobuju časinu za časinoju zaradi svojih? Da, samorazumno, zaradi ¨svojih¨. Probujte hot by jedin raz pokazati sebe ne kak jegovogo, ale kako sebe samogo; za to, že vy izbězite jego egoizma, budete odpraviti se v jego temnicu. Sultan je osnoval svoje dělo jedino na sobě; on je za sebe vse vo vsem i je jedinstvenny, i on ne trpi nikogo kto osměljaje se ne byti jego vlastnostju.
I vy ne budete nauciti se na tutyh blěskivyh priměrah, že egoist uspěvaje lěpje vsego? Ja, so svojego boka, uču se u njih i vměsto bezkoristnoj služby tutym velikym egoistam, ja preferoval byh sam byti egoistom.
Bog i člověčstvo sut osnovali svoje dělo na ničem, na ničem pomimo samyh sobě. Ja takože osnovyvaju svoje dělo na sobě. Tutoj Ja, ktory, kako i Bog, jesm ničto od vsih inyh, tutoj Ja, ktory jesm za mene vse, tutoj Ja, ktory jesm Jedinstveny.
Ako li Bog, ako li člověčstvo, kako vy utvrdžajete, imaje v sobě dost sodržanja, aby byti vsem za samyh sebe, togda mně už točno jego ne bude nedostavati i mně i bude potrěbno žaliti se o svojej “pustotě”. Ja jesm ničto v smyslu pustoty, ale ja jesm tvorčje ničto, ničto, iz ktorogo ja sam tvorju vse kak tvorec.
Nehaj izgyne togda každo dělo, ktoro je ne cělkom moje. Vy myslite, že, prinajmenje, dělo dobra je povinno byti mojim dělom? I ktoro jest dobro i ktoro jest zlo? Ja jesm svoje sobstvenovlasno dělo, ne jesm dobry i ne jesm zly. Ni jedno iz njih ne imaje za mene nikakogo smyslu.
Božsko - je dělo Boga, člověčsko dělo - dělo ljudstva. Moje dělo ne je ni božsko, ni člověčsko. Moe dělo ne je dělo dobra, pravdy, spravědlivosti, svobody, i t.d. Ono je jedino moje dělo i ne je generalno dělo, ibo ono je unikalno, kako i Ja jesm Jedinstveny.