Grady stavajut teplěje? Togda vot vam krysy

Grady s vyše vysokoju temperaturoju i menšoj kolikostju zelenyh prostranstv takože imajut večšu kolikost krys

Ako li vaš grad dělaje se vyše krysinym, izměna klimatu može byti tomu vinoju. V hodu analizy 16 gradov po vsemu světu, v ktoryh observovali največšy rast temperatury za poslědne lěta, takože bylo vyše žalob na krys, kako raportujut studiovatelji v Science Advances. Povyšena urbanizacija takože imaje svez s kolikostju krys. Rezultaty prědpokladajut, že večše temperatury mogut otegčiti zadrživanje krys i bolěznjej, ktore oni raznoset.

Krysy mogut ne toliko prinuditi vas skakati i kričati: oni takože mogut gryzti provoda i kablje v avtomobilah i jedati urodžaj i sad. Jih lajno i moči zanečiščajut jedu, v ktoru oni pronikajut, i oni mogut raznositi take bolěznji i hvoroby kako leptospiroza i myšyny tif. Jih podvigy učinjajut škodu priblizno na $27 miliardov každy rok v Sjedinjenyh Štatah, a po vsemu světu trati se $500 milionov v rok na proigryšnu borbu s pušistymi hordami.

Džonatan Ričardson, urbanističny ekolog iz Universiteta Ričmonda v Virdžiniji govori, že mnogi iz jego koleg prědviděli, že populacija krys bude rasti s izměnoju klimata. Ale nikto ne imal danyh, da by dokazati svoju prognozu.

Prědhodne studovanja pokazali, že kogda žaloby na krys rastut, profesionalni krysolovi lovet vyše krys, čto ukazyvaje na rast populaciji. Zatom Ričardson i jego kolegi sobrali zapisy žalob na krys i raporty ob prověrkah na škodnikov iz 13 gradov S.Š. a takože iz Toronto, Tokio i Amsterdamu. Potom oni razsmotrili ukazatele žalob na krys v srědnjem za poslědne 12 lět v každom gradu i sravnili jih s uravnjami urbanizaciji (koliko bylo zelenyh prostranstv), socioekonomičnym statusom, gustotoju človečeskoj populjaciji i srědnjimi temperaturami za tutoj period času.

Za tutoj period času, ktory oni studovali, priblizno 70 procentov gradov stali vyše krysinymi, pri tom San Francisko, Torono, Nju Jork, Amsterdam i Vašington pokazali največši rast kolikosti krys. Najsilnějšim faktorom, svezanym s rastom krys byl rast temperatury za tutoj period času. Vtorym prediktorom problemov s krysami byl rast urbanizaciji. V gradah s smenšajučimi se zelenymi prostorami observovali večšu tempu rasta kolikosti krys.

Ričardson govori, že ne po sezonu teple zimy, porodžene izměnoju klimata, věrojetno davajut krysam dodatny čas na odkrytom vozduhu: “Dodatna sedmica ili dve na iskanje jediva poněkogda je vse, čto trěba krysě da by razmnožiti se ješče jedin raz”. I ačekoli krysam trěba naturalna obsrědina obyvanja, neveliky park ili drevo na hodniku/trotuaru vpolně sgodet se.

Koda ljudi i krysy dělet prostranstvo, jestvuje realny risk hvorob i bolěznjij, govori Niam Kuin, konsultant po vzajemodějstvu ljudij i živoj prirody v odděljenji Agronomije i Prirodnyh Resursov Universiteta Kaliforniji v Irvajne, ktora ne byla svezana s tutum studiovanjem: “Naděju se, že togo ne bude, ale v něktory moment može slučiti se idelana burja, kodga budemo imati veliku kolikost ljudij, veliku kolikost krys i nedostatok instrumentov, da by s nimi sovladnuti”. Leptospiroza, napriměr, može byti smrteljna za ljudov i nevakcinovanyh i domašnjih zvěrev.

Potepljenje klimatu takože znači, že budemo imati menje možnostij za kontolem kolikosti populjacije, govori Bobbi Korrigan, rodentolog i konsultant po krysam v tutom novom studiovanju. Prědtym my imali sezon gryzunov, govori on, specialisty po borbě so škodnikami znali, že trěba gotoviti se k prihodu krys v poměščenja/uměščenja s nastupom zimy i koristati vyše nizko plodženje, da by kontrolovati jih uravenj narodženja, ale tutčasno oni mogut ploditi se krugly rok.