Očarovateljny Svět Ruskyh Basnjij: Sedm Disnejevskyh Personažev v Ruskoj Umětnosti (s glagolom byti)

Vse my jesmo glědali Disnejevske animirovane filmy v dětstvu i mnogi ljudi gledajut jih snova až dorastlymi. Jednako, originalne scenariji sut javili se v ranne historične periody, kogda basnji sut jestvovali toliko v ustnom ili pisemnom razkazu. Vot čemu umětniki sut počeli stvorjati vizualne obrazy dobro znanyh personažev iz basnjij. Najměnno, ruski umětniki sut počeli nahoditi inspiraciju v narodnyh legendah i mitah toliko v srědině 19-go stolětja. Tvorčestvo Viktora Vasnecova (1848-1926) i Mihajila Vrubelja (1856-1910) javjaje se najvyše jarkym priměrom očarovateljnyh ruskyh basennyh obrazov.

Speča Krasavica

Speča Krasavica je jedna iz najvyše znanyh basnjij. Originalna historija je javila se v Srědnjnevěčnoj Evropě i razkazyvaje ob mladoj princesě, prokletoj zasnuti v jej 16-ty denj rodženja. Poet Vasilij Žukovskij je opublikoval russku verziju tutoj basnji pod imenem “Speča Carevna” v 1832 roku. To byl prěklad Šarlja Perro “Le Belle au Bois Dormant” i bratov Grimm “Dornröschen”, ale adaptovany k russkym tradicijam i kulturě.

Russky umětnik Viktor Vasnecov byl inspirovany Spečej Carevnoj Žukovskogo. Vy vidite prěkrasnu carevnu na ložu, oblěčenu v bogato izšitu zlatu suknju. Jej dogle temne kosy iz vlasov svisajut do dolu, kako i jej ruky. Okolo nej sut mnogo ljudov, ktori takože zasnuli. Takože podle loža carevny nahodet se speči medvěd i lisica. Na pozadje lěs i kusty is roz okružajut stary carsky palac. Tristo lět sut minuli očekyvajuče heroja, ktory by probudil Speču Carevnu.

Osoblivosti Ruskoj Basnji

Mimohodom, jestvuje ješče jedna verizija basnji ob spečej carevně, je napisana Aleksandrom Puškinym, Basnj ob Mrtvoj Carevně i Sedmi Bogatyrah, ktora bliže k Grimmovskoj Belosnežkě. Vy možete pomysliti, či sut ukradli russki poety scenarije od jih evropejskyh kolegov? Odpověd bude: i da i ne.

Lěto 1831 roka Žukovskij i Puškin sut provedli v Carskom Sele bliz Sankt-Peterburgu. Tam oni sut vstupili v neobyčny spor: kto lěpje napiše basnju v russkom stilju.

Tako, poety sut pisali basnji na osnově evropejskyh i sut dodavali něktore detalje iz russkogo folklora. Napriměr, russka Belosněžka byla zaručena ješče do početka basnji. Takože vměsto sedmi gnomov byli dvenadsat bogatyrev, v domu u ktroryh je skryvala se carevna od revnivoj mačehy. Poznavše ob prisutstvu v jih domu krasnoj i mladoj děvicy, bogatyri sut prědložili carevně stati ženoju jednogo iz njih. Jednako že, carevna je odmetnula jih jerbo za jej věrnosti narěčenomu i vměsto togo je stala “sestroju” bogatyrov. Medžuvrěmenno carevič Jělisej (narěčeny carevny) je iskal jej po vsemu světu, prosivši Solnce, Větr i Měsec ukazati jemu put k jego prelěpoj devicě. Ostatok basnji je ostal se bez kakyh-libo izměnjenij.

Carevna-Žaba

Disnejevsky animirovany film “The Princess and the Frog” (2009) prěnosi nas v Novy Orlean, SŠA. Amerikansky muzikalny film zabavjaje gledačev energičnymi tancami i džazovoju muzikoju. Takože i rysovanok Viktora Vasnecova Carevna-Žaba! Umětnik je izobrazil scenu bala v carskom palacu. Carevna je izobražena tancujučeju srěd pridvornyh muzikantov s šalju v rukě. Jej bezhybne dviženja izgledajut živymi i iskrenymi. Ale davajte tutčas kratko vozpomnimo historiju Carevny-Žaby.

Car hoče oženiti trěh svojih synov, tomu on stvorjaje izpyt, da by pomogti jim najdti nevěst. Car govori každomu careviču pustiti strělu, i suglasno pravilam cara, každy carevič najde svoju nevěstu tam, kuda pade strěla. Žaba podbere strělu mladšego syna.

Carevič ženi se na žabě s odvračenjem i žalostju. Tymčasno car hoče prověriti sposobnosti svojih snah kuhati i tkati koverce. Udiviteljno, ale rabota žaby namnogo lěpje, něž drugyh žen, i car je zanepokojeny ličnoju strěčeju s najmladšeju ženoju. K udivjenju Ivana, krasiva, vesela i umna Vasilisa Prěmudra vhodi v palac. Okazyvaje se, žaba zapravdu je začarovana carevna, iznudžena tri roka provesti v žabskoj koži. Ivan tajno vračaje se vjih dom i sžegaje žabju kožu na ognju. Ako li byl by carevič trpělivym, Carevna-Žaba byla by osvobodžena, ale vměsto togo on jej utračaje. Potom on odpravjaje se na iskanje, da by osvoboditi jej od prokletja.

Aladdin iz Russkoj Basnji

Slědujuči Disnejevsky personaž, alter-ego ktorogo strěčaje se na platnu Viktora Vasnecova je Aladdin. Jednako v russkoj basnji glavnym herojem javjaje se Ivan-carevič, ktorogo starši brati obhodet stranoju i mnějut glupcom. Jednakože, jego hrabro i dobro srdce pomagaje jemu sprijateliti se s sutstvami iz magičnogo světa. Napriklad, Ivan pomagaje mogučej vědmě Babě-Jagě, ktora dari jemu koverec-samolet i pokazyvaje, kde najdti magičnu Žar-pticu, ktora je zatvorjena v klětkě.

Četyrideset lět poslě svojej originalnoj rysovanky, inspirovany tutoju historijeju, Vasnecov je narysoval/namaljeval vtoru verziju koverca-samoleta. V tutoj raz Ivan leti na kovercu-samoletu so svojeju milovanoju Jělenoju Prělěpoju. Napominaje scenu iz disnejevskogo Aladdina (1993), ne pravda li je?

Milovani letet proč od nesgod k ščestnoj budučnosti. Jih okružajut rozove i fioletove oblaky, pridavajuče platnu romantično odčuvanje.

Rusalky v Russkyh Basnjah

Jestvuje velika kolikost basnjij ob rusalkah i mitovyh morskyh sutstvah. Najvyše popularna byla napisana danskym pisateljem Gansom Hristianom Andersenom. Disnej je vizualizoval historiju ob mladoj rusalkě, ktora je ostavila svoje podvodno carstrvo zaradi ljubvi.

Udiviteljno, ale russka narodna basnj govori ob historiji mladogo muzikanta Sadko, ktory je ostavil suhu zemju, aby zabaviti Morskogo Cara. Zadovoljeny jego talantom Morskoj Car proponuje Sadko izbrati nevěstu. Maljevatel Ilja Repin je izobrazil scenu izbora nevěsty. Egzotični krasavicy v maskaradnyh kostjumah prohodet mimo Sadko, ale on gledaje na Črnavku (brunetku), ktora stoji v straně. Repin je udělil vnimanje/pozornost detaljam i světlu: ryby, plavajuči srěd děvic, rakovinky/školapky, morski zvězdy i bubliny/měhure pogružajut/vvrgajut nas v podvodno carstvo. Mekko osvětljenje morskoj glubiny osvěčaje figury nevěst.

Ukrajinski Rusalki

Zajmlivo, že v russkoj mitologiji rusalky obyčno imajut ne rybove hvosty/opašky/repy, a medžuprstne membrany. V sučnosti, rusalky - to sut utonuvši děvice, skončivši žitje samoubijstvom vslěd neščestnoj ljubvi. Na platnu “Rusalki” maljevatela Ivana Kramskogo vidimo skupinu ukrajinskyh rusalok. Ivan Kramskoj je črpal inspiraciju v pověsti Nikolaja Gogolja “Majska noč, ili Utoplenica”. Nikolaj Gogolj byl popularnym ukrajinskym pisatelem, znanym po jego romanam, sut osnovanym na ukrajinskoj mitologiji. Aby srazumeti koncepciju rysovanky, pročitajte slědujuču citatu iz “Majskoj noči”:

“V tonkoj srěbrnoj mglě sut migali/treperili/blikovali legki, kako by stěnje, děvicy v belyh, kako poljana pokryta konvalijami, košuljah”

— Nikolaj Gogolj “Majska Noč, ili Utoplenica”, 1831.

Maljevatel je izobrazil scenu rusalok, izhodečih na zemju. Suglasno tradiciji, rusalky mogut vrati se do našego světu toliko na Rusalnoj sedmici. V tutoj čas oni posěčajut doma, kde sut žili prěd smrtju. Rodiny děvic, ktori, věrojetno, stali rusalkami, ostavjajut oděži i jedivo, da by ugostiti/počastiti svojih rusalok. Drugi ukrašajut doma trstinoju, da by zaščititi sebe od nezvanyh gostev. Mimohodom, tuta tradicija ješče je živa!

Kaka je razlika medžu slovjanskymi rusalkami i zapadnymi sirenami? Nu, slovjanski rusalki ne različajut se od obyčnyh žen ni krasotoju, ni vokalnym talantom. Lica rusalok na obrazah kažut se jednakovymi, zato že toliko lunno světlo odražaje jih krasotu.

Carevna-Labed

Nežna, čista i tajenstvena, Carevna-Labed je stala navyše udiviteljnym personažem russkyh basnjij. Petr Čajkovsky je napisal muziku k znamenitomu baletu “Labedje Jezero”, ktory myslet majstrovskym dělom muzikalnoj i baletnoj umětnosti.

Carevnu-Labed možlivo strěsti v Basnjě ob сaru Saltanu je napisanoj poetom Aleksandrom Puškinym. Pozdněje, maljevatel Mihajil Vrubel je inspiroval se svojeju ženoju, ktora je izpolnila rolju Lebeda v jednoimennoj operě.

Na tutom obrazu videte istinnu krasavicu: blědno lice s velikymi nebeskymi očami, je obramleno tonkymi temnymi brvami, izražajučimi tugu. Skladky na jej obclačenju imajut jednakovu strukturu i kolor s jej ogromnymi bělosněžnymi krilami. Nemožlivo skazati, kde je prěhod od per do obšivki jej kralevskogo plašča. Tajenstvena i tresuča se figura Carevny-Labeda, uhodeča proč i proščajuča se s gledačami, napominaje Umirajučego Labeda Čajkovskogo.

Sněguročka

V 2013, animirovany film Frozen (Hladno srdce v iztočnoslovjaskyh ozvučanjah, Kralevstvo leda v zapadnoslovjanskyh ozvučanjah i Sněžno kralevstvo v južnoslovjanskyh ozvučanjah) je zavojeval srcda ljudov po vsemu světu, osoblivo pesnj Let it Go. Udiviteljno, ale v russkyh basnjah takože jestvuje Sněžna Děvica. Ona je jedinstvena doč Mraza i Vesny. Ona žive so svojim otcom v lěsu, ale mečtaje ob zitije srěd ljudov.

Viktor Vasnecov je izobrazil moment jej běgstva iz domu otca. Ona hoče poznati ogonj ljubvi, ktory može sgubiti jej leděnu dušu i po tutoj pričine ona kolěbaje se/vagaje se. Jednakože, Sněguročka prinudžaje sebe poznati ljubov i opaljaje se od jej ognja.

Mulan iz Russkoj Basnji

Obrazy žen-vojitelnic sut razprostranjeny vo mnogyh kulturah, i slovjanska ne jest izključenje. V iztočnoslovjanskyh basnjah, ženu-vojevicu imenujut “polenica” ili “bogatyrša”. Najvyše znamenita je Vasilisa Mikulišna.

Ona byla ženoju bojarina Stavra Godinoviča iz Černigova. Někogda na balu v palacu kneza Vladimira v Kyjevu, Stavr hvastaje se svojeju krasivoju i silnoju ženoju Vasilisoju. Revnivy Vladimir zatvorjaje Stavra i prikazyvaje Vasilisě prijehati do Kyjeva. Věrni drugi prědupredžajut mladu polenicu ob opasnosti, zato že ona izmysljaje plan spasenja muža. Vasilisa, oblačena v mužsku iztočnu suknju, izdavaje sebe za tatarskogo posla.

Jednako plemenica kneza Vladimira, Zabava Putjatična razom je srazumela, že ona jest maskovana žena. Vladimir probuje prověriti tutogo gosta, aby uznati či to je muž ili žena. Vasilisa obmanyvaje je i prosi ženiti se na Zababě Putjatičně. Na svatebnom piru tatarsky posol žaluje se, že "muzikanty sut nedobri" i prikazyvaje Stavru prisjedniti se k proslavjenju. Potom posol ubědžaje Vladimira oddati jemu Stavra i, nakonec, pokazyvaje vsim svoju pravdivu sučnost. Vasilisa Mikulišna je porazila vragov svojeju hytrostju i siloju. Ščestlivi suprugi vračajut se v Černigov i živut dolgo i ščestlivo.