Tao Te T́zin
Komentar prěkladatelja
Čitatelji, ktori znajut o Tao Te Tzin, sut osvědomjeni, že tutoj trud ne jest možlivo bukvalno i doslovno prěvesti na moderne jezyky, libokaky prěvod Tao Te Tzin vsegda jest jedino interpretacija. Na to jest množstvo pričin, o ktoryh možno pročitati v inyh informacijnyh iztokah, napriměr na vikipediji. Ja ne budu izlišny raz povtorjati to, čto už je napisano velikoj kolikostju avtorov na vsih jezykah. Kratko govoreči, specifika drěvnego kitajskogo jezyka to ne dozvoljaje. Jednakože, za mene to ne bylo problemom, ale naopak bylo prědnostju. Ibo, prvo – ne jesm govoritelj kitajskogo jezyka, slědovateljno originalny kitajsky tekst za mene ne jest dostupny. Vtoro, ne imal mety stvoriti najvyše avtentičny prěvod, zatomu že cěljevy jezyk prěvoda byl medžuslovjansky. Ale to ne znači, že vy budete čitati moje izmysljenja i fantazije.
Dalje ja pojasnju, kak byl sdělan tutoj tekst.
Ja poslužival se anglijskymi interpretacijami Tao Te Tzin, večisnstvo iz ktoryh sut dostupne tut. Najglavno ja koristal prěvody od Stephen Mitchell, Davin Hinton, Derek Lin, Agnieszka Solska, Gia-Fu Feng, Ursula K. Le Guin, Ron Hogan i J. H. McDonald, jednako, poněkogda ja obračal se i k inym prěkladam. Glavnoju zadačeju za mene bylo jasno i razumlivo prědati smysl na medžuslovjansky jezyk, vslěd čego jesm staral se izběgti izbytočnyh metafor i igry slov, ktory mogli by utežiti razuměnje medžuslovjanskomu čitatelju. Jednovrěmenno s tym, jesm ne htěl dělati teskt zanadto prostym i lišati jego originalnyh smyslov, zatom čitatelju bude potrěbno napružiti usilja i posluživati se asociativnostju dostupnogo jemu vokabulara, že by vozprijeti tutu interpretaciju. Ale to ne označaje, že teskt bude težko čitati. Jesm priložil mnogo staranja, da by vy mogli dobyti radost, ravnu toj, ktoru ja dobyl, prěkladajuči tutoj velikolěpny trud kitajskyh filozofov na MS.
Dobrogo čitanja!
1
Tao, ktoro možlivo opisati slovami
ne jest istinno Tao.
Tao, ktoro imaje ime
ne jest Věčno Tao.
Bezimenno jest zapravdu věčno.
Imenovanje jest iztok obyčnyh prědmetov.
Svobodnymi od želanij,
možemo srazuměti tajnu.
Uveznuvšimi v želanjah,
možemo viděti jedino vidime projavjenja tajny.
Jednakože tajna i jej projavjenja
izhodet iz jednogo iztoka.
Tutoj iztok imaje ime temnota.
Temnota porodžena temnotoju
Jest vrata k razuměnju vsego.
2
Kogda ljudi mněvajut něčto krasivym,
Ine prědmety stavajut nekrasivymi.
Kogda ljudi mněvajut něčto dobrym,
Ine prědmety stavajut zlymi.
Bytje i nebytje stvarjajut jedno drugo.
Težkost i legkost podpirajut jedna drugu.
Dolgost i kratkost izznačajut jedna drugu.
Vysoko i nizko sut zavisne jedno od drugogo.
Prěd i potom slědujut jedin za drugym.
Zatom Prěmudry
Děje bezdějuči
i uči molčeči.
Prědmety javjajut se i on dozvoljaje jim javjati se;
prědmety izčezajut i on dozvoljaje jim izčezati.
On imaje, ale ne vladěje,
On děje, ale ničego ne očekyvaje.
Kogda jego dělo sdělano, on jego zabezpamečaje.
Zatom on trvaje věčno.
3
Ako li vozvysiš darovityh,
Medžu ljudami budut razprje.
Ako li prěocěniš imutok,
Ljudi budut krasti.
Ne izstavjaj svoje bogatstvo,
inače ljudi budut zaviděti.
Prěmudry vede
izprazdnjajuči razum ljudij,
napolnjajuči jih brjuho,
oslabjajuči jih ambicije,
usiljajuči jih rěšimost.
On pomagaje ljudam zabezpametiti
vsečto oni znajut, vsečto oni želajut,
i zaměšivaje tyh, kto mysli, že imaje odpověd na libokako pytanje.
Praktikuj odrěčenje od dějanij,
i vsečto složi se.
4
Tao je podobno kladezu bez dna:
jego nemožlivo izkoristati cělkom i nemožlivo napolniti.
bezkonečno gluboko, ono je iztočnik vsih věčij.
Ono otupjaje, čto je ostro, razvezyvaje svezky,
zaslanjaje podsvěčeno, i sjedinjaje s prahom vsečto poněkogda jestvovalo.
Ono je skryto, ale vsegda prisutno.
Ja ne znaju, odkud ono pojavilo se.
Ono starějše, než bog.
5
Tao jest nezavisno;
ono porodžaje kako dobro, tako i zlo,
i ničto za njego ne imaje dolgotrajnoj cěnnosti.
Prěmudro je bezpristrastno;
ono prijmaje kako grěšnikov tak i svetyh.
Tao je podobno pljučam:
Ono je pusto, ale bezkonečno sposobno.
Čim vyše jego koristaš, tym vyše ono iztvarjaje.
Čim vyše o njem govoriš, tym menše jego razuměš.
Pridrživaj se srědišča.
6
Tao jest Velika Mati:
kako otvorjena dolina bezkonečnogo stvorenja,
ktora nikogda ne dosegaje konca.
Vse my imajemo Tao vnutri nas.
Nam potrěbno jedino jim posluživati se.
7
Tao je bezkonečno i večno.
Začto ono večno?
Ono nikogda ne rodžalo se;
zatom ono ne može umrěti.
Začto ono bezkonečno?
Ono ne imaje nikakyh želanij za sebe;
zatom ono prisutno vo vsih sučnostah.
Prěmudry stoji v pozadju;
Zatom on v prědu.
On privezan k ničemu;
Zatom on jedin so vsem.
Zatom že on zabezpametil o sebe,
on je do konca izpolnen.
8
Vrhovno blago je podobno vodě,
ktora napajaje vsečto je živo, ne staveči togo cělja.
Ono zadovoljeno navet v tyh městah, kde ljudi odčuvajut prězir.
Zatom ono jest podobno Tao.
V žilišču, živite blizko k zemji.
V mysljenju, držite se prostogo.
V sporu, budte čestnymi i velikodušnymi.
Vo vladěnju, ne probujte kontrolovati.
V rabotě, dělajte čto vam prijaje.
V rodinnom žitju, budte cělkom prisutnymi.
Kogda jeste zadovoljeni byti prosto soboju
i ne sravnjajete sebe i ne konkurujete ni s kym,
vse budut vas považati.
9
Napolnite čašu do kraja
i ona razlije se.
Prěostrite nož
i jego ostrje skoro otupi se.
Gonite se za grošami i titulami
i vaše srdce nikogda ne raztisknet se.
Dbajte ob odobrjenju drugyh ljudij
i vy navěky budete jih nevoljnikom.
Dělajte vašu rabotu, potom uhodite.
To jest jedinstveny put do uspokojenja.
10
Možeš li ty zadržati razum od jego putovanja
i fokusovati se na prvopočetkovom čuvanju jedinstva?
Možeš li ty dozvoliti svojemu tělu byti gybkym,
kako tělo novorodženca?
Možeš li ty očistiti svoje vnutrno zrěnje,
dopoka ne budeš viděti jedino světlo?
Možeš li ty ljubiti ljudij i voditi jih,
bez nalaganja tvojej volji?
Možeš li ty soočati se s najvažnějšimi stvarami,
dozvoljajuči věčam proběgati v jih poredku?
Možeš li ty zabezpametiti, čto znaješ,
že by srazuměti vse, čto jestvuje realno?
Porodžati i krmiti,
imati bez vladěnja,
dějati bez očekyvanja nagrady,
voditi i ne starati se kontrolovati,
to jest Vrhovna Čestnost.
11
My sjedinjajemo spicy v kolo,
ale centralna dira jest tym,
čto dozvoljaje jemu vračati se.
My formujemo glinu v grnec,
ale pustota vnutri jest tym,
čto dělaje jego koristnym.
My budujemo dom iz drěva i cegly,
ale prostor vnutri dělaje jego prigodnym za žitja.
Zatom že korist proizhodi od jestvujučego;
Prigodnost proizhodi od pustoty.
12
Prěmnogo kolora oslěpjaje oko.
Prěmnogo zvuka oglušaje uho.
Izbytok vkusa dělaje jego otupělym.
Myslji oslabjajut razum.
Želanja sušet srdce.
Prěmudry slědi za světom,
ale dověrjaje jego vnutrnomu zrěnju.
On dozvoljaje věčam prihoditi i uhoditi.
Jego srdce odkryto kako nebo.
13
Uspěh jest takym že opasnym,
kako i neuspěh.
Naděja jest takoju že pustoju,
kako i strah.
Čto znači, že uspěh i neuspěh sut ravnako opasne?
Vlězaš ili slězaš po stupnjam drabiny,
tvoja pozicija vsegda nestabilna.
Kogda stojiš na zemje dvoma nogami,
togda budeš imati tvrdy balans.
Čto to znači, že naděja i strah sut ravnako puste?
Naděja i strah obadvě sut fantomy,
ktore izjavjajut se, kogda mysliš o sobě.
Kogda my ne vidimo sebe kako sebe oddělno,
čego nam bojati se?
Gledaj na svět, kako na tvoje Ja;
Togda vsečto može dověriti tobě dbanje.
Ljubi svět kako tvoje Ja;
Togda ty smožeš zapravdu dbati nad vsem.
14
Gledaj, i ne smožeš jego uviděti.
Slušaj, i ne smožeš jego uslyšati.
Segaj, i ne smožeš jego dosegnuti.
Nad ono ne jest jarko.
Snizu ono ne jest mračno.
Neugledajemo, neimenujemo,
ono vračaje se v sutstvo pustoty.
Forma, ktora vključaje v sebe vse formy,
Izobraženje bez obraza,
nezrimo, vně libokakyh pojetij.
Približi se, i ono ne imaje početka;
Slěduj za njim, i ono ne imaje konca.
Ty ne možeš poznati jego,
ale ty možeš jim byti,
buduči v uspokojenju s tvojim životom.
Prosto srazuměj odkud ty prišel:
to jest sučnost mudrosti.
15
Drěvni mudrci imali gluboko i nezrimo znanje.
Jih mudrost byla nepostigajemoju.
Ne imajemo sposoba to opisati;
Jedino, čto možemo opisati jest jih vněšny izgled.
Oni byli ostražny,
kako někto prěpravjajuči se črěz pokryty ledom potok.
Vnimateljnymi, kako vojin na teritoriji neprijatelja.
Učtivymi, kako gost.
Kolzkymi, kako tajajuči led.
Gotovymi prijeti kaku-libo formu, kako odrěz drěva.
Prijmajučimi, kako dolina.
Zagadočnymi, kako mutne vody.
Imaš li dostatočno trpěnja aby dočekati se,
dopoka grez osede i voda stane čistoju?
Možeš li prěbyvati bez dviganja,
dopoka trěbujemo dějanje ne voznikne samo?
Mudrec ne išče izpolnjenja.
Ibo kto ne išče i ne očekyvaje,
Toj može byti prisutnym i privitati vsečto prihodeče.
16
Izprazdni svoj razum od vsih mysljij,
Dozvoli svojemu srdcu byti v pokoju.
Gledaj za bezporedkom i zaměšanjem vsego živogo,
ale obmysljaj jego vozvračenje k iztoku.
Každo sutstvo vo vsesvětu vračaje se k občemu iztoku.
Vračenje k iztoku jest spokojstvo.
Kogda něčto stavaje ničem,
ono sjedinjaje se s Tao.
Ako li ne razuměš čto jest iztok,
ty spotyčeš se v zaměšanje i tužiš.
Kogda razuměš odkud ty prišel,
Prirodno stavaješ tolerantnym, nezainteresovanym, zabavjenym,
dobrym kako babička,
dostojnym kako kralj,
pogruženym v čudo Tao,
Možeš soočati se s čim-libo, čto prinese život,
i kogda prijde smrt, ty budeš gotovy.
17
Kogda Prěmudry upravjaje, ljud jedva znaje o jego jestvovanju.
Slědujuči lěpši vodž jest toj, ktorogo ljubet.
Potom toj, ktorogo bojet se.
Najgorši jest toj, ktorogo prězirajut.
Ako li ne dověrjaješ ljudam,
ljudi ne budut tobě dověrjati.
Prěmudry ne govori mnogo, on děje.
Kogda jego dělo sdělano,
ljudi govoret: "Udiviteljno:
my jesmo vsečto to sdělali, vse my sdělali samostojno!"
18
Kogda ljudi utračajut svez s Tao,
oni počinajut govoriti ob "pravednosti" i "svetosti".
Kogda ljudi zabezpamečajut o tom, čto jest istina,
oni počinajut govoriti ob "samoočevidnyh pravdah".
Kogda ljudi utračajut považenje jedin do drugogo,
oni počinajut govoriti ob "rodinnyh cěnnostah" i "synovjem počitovanju".
Kogda nacija padaje v haos,
ljudi počinajut govoriti o "patriotizmu".
19
Odstranite svetost.
Ljudi srazumějut istinu i budut ščestlivi.
Izbavite se od morali.
Ljudi budut jedin drugogo považati i postupati pravedno.
Odstraniti cěnu i korist.
Ljudi ne budut krasti i razbojničati.
Ale že by tute tri pouky byli dokončene,
Potrěbno dodati najvažnějšu čest:
budte prostymi i pravdivymi.
Ograničite svoje ambicije,
Ograničite svoje želanja.
20
Ne trati mnogo času,
mysleči o glupostah.
Začto tebe bezpokojiti se,
suglasni li s toboju ljudi?
Začto tebe bezpokojiti se,
mněvajut li tebe krasivym?
Začto tebe bezpokojiti se,
o vsih tutyh věčah, ktore strašet ostalyh?
Nehaj drugi ljudi nepokojet se,
ako by oni učestvujut v paradě.
I jedino ja ne budu trevožiti se,
jedino ja ne budu izražati bezpokojstvo,
kako novorodženo děte, ktoro ne znaje, kako usměhati se,
ale ravnako prěbyvaje v ščestju.
Ini ljudi nehaj imajut, čto jim potrěbno,
Jediny ja ne budu imati ničego.
Jediny ja budu bluditi vokrug,
kako člověk bez doma.
Ja jesm kako glupec, moj razum jest pusty.
Ini ljudi sut taki světly,
možlivo, ja jesm mračny.
Ini ljudi sut taki umni,
možlivo, ja jesm durenj.
Ini ljudi imajut cělj,
možlivo, ja jesm bezcěljny.
Podobno větru ili volnam.
Ja različaju se od obyčnyh ljudij.
Ja napajaju se jedino od Velikoj Materi.
21
Učitelj prěbyvaje susrědotočenym na Tao.
Ni na čem, pomimo Tao.
Ale Tao nemožlivo oprěděliti –
jego nemožlivo daže uviděti!
Kako možno susrědotočiti se na njem?
Pametaj, čto govoril Lao Tzy:
Vsesvět počinal se kako pustota.
Pustota napolnjaje se obrazami.
Obrazy vedut k stvorenju objektov.
Každy objekt imaje Tao vnutri.
Tak vsečto bylo sbudovano,
od momenta početka světa.
Kako ja mogu znati o tom?
Ja gledaju dovnutra sebe i vidžu.
22
Ako li hčeš stati cělym,
najprvo dozvoli sebe byti slomjenym.
Ako li hčeš stati premym,
najprvo dozvoli sebe byti krivym.
Ako li hčeš stati polnym,
najprvo dozvoli sebe byti pustym.
Ako li hčeš prěroditi se,
dozvoli sebe umrěti.
Ako li hčeš dobyti vsečto,
odrěči se od vsego.
Prěmudry, prěbyvajuči v Tao,
jest priměrom za vsih.
Zatomu že on ne izstavjaje sebe pokazno,
ljudi mogut viděti jego světlo.
Zatomu že jemu ničego ne trěba dokazyvati,
ljudi mogut věriti jego slovam.
Zatomu že on ne znaje, kto on jest,
ljudi uznajut sebe v njem.
Zatomu že on ne imaje mety v razumu,
uspěvaje vsekde.
Kogda drěvni Mudrci govorili,
"Ako li hčeš dobyti vsečto,
odrěči se od vsego."
To ne byli puste slova.
Jedino živuči sgodno s Tao,
možeš zapravdu byti soboju.
23
Kogda ne možeš ničego rěkti,
togda lěpše bude molčati.
Větr i dožd ne idut věčno.
Ako li priroda znaje, kogda jest dostatočno i potrěbno odpočivati,
tako i tebe potrěbno to znati.
Ako li odkryješ se za Tao, budeš žiti s Tao.
Ako li poslěduješ za čestnostju, staneš čestnym.
Ako li ostaviš Tao, budeš ostavjenym.
Te, ktori ne dověrjajut, ne dostavajut dověrja v odpověd.
24
Te, ktori stojet na prstah, ne stojet tvrdo.
Te, ktori spěšet naprěd, ne ujdut daleko.
Te, ktori probujut zatmiti drugyh, zatměvajut svoje vlastno světlo.
Te, ktori mněvajut sebe pravednymi, ne znajut koliko oni zabludžajut se.
Te, ktori hvastajut se svojimi doseženjami, umenšajut jih značimost.
Žiti sgodno s Tao podobno pohodu v bufet:
beri jedino to, čto tebe jest potrěbno.
Ostavi něčto za vsih ostalyh.
25
Něčto bezformeno i idealno jestvovalo
zadolgo do početka vsesvěta.
To jest bezměrna, neizměnna pustota.
Ne jest ničego podobno jej.
Ona ide věčno i nikogda ne obstanavjaje se,
i vsečto jestvujuče vozniknulo iz njej.
Ja ne imaju inogo imeni,
zatom ja imenuju jej Tao.
Ona teče črěz vse prědmety,
vnutri i vně, i vračaje se
k iztočniku vsih prědmetov.
Tao jest veliko.
Nebo jest veliko.
Zemja jest velika.
I te, ktori slědujut Tao, takože sut veliki.
To sut četyri velikyh sily vo vsesvětu.
Člověčstvo slěduje pravilam Zemji.
Zemja slěduje pravilam nebes.
Nebesa slědujut pravilam Tao.
Tao takože slěduje svojim pravilam.
26
Že by legko stupati,
potrěbno imati ustaljeny um.
Ako li vaše tělo jest aktivno,
vaš razum jest povinen odpočivati.
Mudrec može putovati cěly denj
ne ostavjajuči dom.
Bezrazlično, kake razkošne vidy prěd njim,
on prěbyvaje v spokojstvu.
Začto běgati krugami neobmysljeno?
Ako li děješ legkomysljeno,
utračaješ orientir.
Ako li děješ bezdumno,
utračaješ samovladanje.
27
Imajuči dostatočno praktiky,
možeš hoditi i ne ostavjati slěda,
govoriti i ne dělati pogrěšek,
skladati velike cifry v glavě.
Možeš sbudovati vrata bez zamka,
ktore nikto ne smože otvoriti.
Možeš privezati něčto,
bez vuzlov,
daže bez vrvky,
i nikto ne smože razvezati.
Kto jest dobry člověk, ako li ne učitelj člověka zlogo?
Čto jest zloj člověk, ako li ne rabota za člověka dobrogo?
Ako li ne smožeš to srazuměti,
izgubiš sebe,
kakym by umnym ty ne byl.
To jest veliky sekret Tao.
28
Pametaj o mužskom vnutri tebe,
ale shranjaj žensko,
bud provodnikom za světa.
Ako li smožeš propuščati svět črěz sebe,
Tao vsegda bude s toboju
i ty budeš odčuvati sebe malym dětetem.
Pametaj o tom, čto jest jarko vnutri tebe,
ale shranjaj, čto jest temno,
bud provodnikom za drugyh.
Ako li smožeš byti obrazcem za drugyh,
Tao vnutri tebe bude silno
i ničto ne smože tebe ograničiti.
Pametaj o tom, čto v tobě jest dostojno pohvaly,
ale shranjaj to, čto jest v tobě skromno
bud prijemnikom světa.
Ako li smožeš prijeti svět,
Tao tvoje bude blěskati
i ty smožeš vratiti se k prvotnomu sobě.
Svět jest sformovany iz pustoty,
kako prědmety iz drěva.
Prěmudry znaje o prědmetah,
Ale drži se pustoty,
tak, on može koristati vse věči.
29
Ty hčeš pokoriti svět,
ulěpšivši jego?
Ja ne dumaju, že by to bylo možno sdělati.
Svět je sveto město, jego nemožlivo ulěpšiti.
Ako li vy jego potrevožite, vy jego izniščite.
Ako li vy poprobujete jim zavladnuti, vy jego utratite.
Vsegda jest prigodny čas, že by idti naprěd,
i jest prigodny čas, že by odstavati.
Jest čas, že by byti na hodu,
i jest čas, že byti v pokoju.
Jest čas, že by byti krěpkym i silnym,
i jest čas, že by byti izmučenym i slabym.
Čas byti bezpečnym,
i čas byti v opasnosti.
Prěmudry vidi věči, kako oni zaisto sut,
i ne probuje jih kontrolovati.
On dozvoljaje jim idti svojim putem,
i prěbyvaje v centru kruga.
30
Toj, kto koristaje Tao v upravjenju ljudij,
ne koristaje silu ili nasilje, že by dosegnuti jego cěljev.
Ibo na každo dějstvo, vsegda bude protivdějstvo.
Nasilje, navet dobro zaplanovano,
vsegda odskoči.
Bodljak i črtopoloh rastut tam, kde stojet armije.
Poslě velikyh vojn, slěduje zly urodžaj.
Prěmudry dosegaje svojego cělja,
a potom obstanavjaje se.
On razuměje, že vsesvět vsegda jest vně jego kontroly,
i že probovati prěvažiti sobytja, vsegda ide protiv potoka Tao.
Prěmudry věri v sebe,
i zatom jemu ne trěba uvěrjati drugyh.
Prěmudry je zadovoljen soboju,
i zatom jemu ne trěba odobrjenje drugyh.
Prěmudry prijmaje sebe,
i zatom cěly svět prijmaje jego.
Čto razrastaje se zanadto,
obvezano skoro razrušiti se.
To ne jest put Tao.
Čto ide protiv Tao, skoro ide v upadok.
31
Oružja sut instrumenty nasilja,
I vsih pristojnyh ljudij oni omržajut.
Oružja sut instrumenty straha,
I vsaky pristojny člověk jih izběgaje.
Jedino v čas mračnoj potrěby jih koristaje,
I ako li koristaje, bez nikakoj gorlivosti.
Mir jest najvysše blago,
I ako li mir bude razbitym,
kako oni budut zadovoljeni?
Jih neprijatelji ne sut demoni,
ale taki že ljudi, kako i oni sut.
Pristojny člověk ne želaje jim zla,
i ne veseli se v pobědě.
Kako on može veseliti se v pobědě,
i obdivjati ubijstvo ljudij?
On vhodi v bitvu s težkym čuvstvom,
so skrbju i sustradanjem,
kako by prisutstvuje pri pogrebah.
32
Tao jest věčna tajna,
taka mala, že nikogda ne smožemo jej uzrěti.
Ako li silni ljudi smogut prěbyvati s Tao,
vsečto na světu bude v harmoniji.
Svět bude podoben raju.
Vse ljudi budut v pokoju
i zakon bude napisan v jih srdcu.
Kogda jestvujut imena i formy,
znaj, že one vse sut prědběžne.
Kogda imajete institucije,
znajte, kde završajut se jih funkcije.
Znajuči, kde obstanoviti se,
možno izběgti nebezpečnosti.
Vse prědmety končajut se v Tao,
kako rěky tekut v morje.
33
Te, ktori znajut drugyh, sut umni;
te, ktori znajut sebe, sut istinno mudri.
Te, ktori upravjajut drugymi, sut silni;
te, ktori upravjajut soboju, imajut istinnu moč.
Te, ktori znajut, že imajut dostatočno, sut istinno bogati.
Te, ktori ne odstupajut, dostignut svojej mety.
Te, ktori pridrživajut se svojego kursa, imajut silnu volju.
Te, ktori prijmajut smrt, ne izgynut, ale budut imati věčny život.
Te, ktori něčto hočut od života, isto něčto dobudut;
Te, ktori sut zadovoljeni tam, kde oni sut, isto dobudut vsečto.
34
Veliko Tao teče vsekde,
vsečto pojavjaje se iz njego,
jednako ono ničto ne porodžaje.
Ono lije sebe v jih bytje,
ale ne prosi ničto v razměnu.
Ono krmi bezkonečny svět,
ale ne udrživaje se ničego.
Ibo ono slivaje se so vsimi věčami,
i jest skryto v jih srdcah,
zatom jego možno nazvati skromnym.
Ibo vsečto izčezaje v njem,
i ono jedno shranjaje se,
zatom jego možno nazvati velikym.
Ono ne znaje o svojej velikosti,
zatom ono zapravdu jest Veliko.
35
Kogda živeš v jedinstvu s Tao,
možeš idti kudy hčeš bez opasnosti.
Kogda našel mir v svojem srdcu,
možeš pojmati vsesvětnu harmoniju,
navet srěd ogromnogo bolja.
Muzika ili dobra jeda privlěkajut nas.
Ale slova, ktore ukazyvajut na Tao,
izgledajut bezvkusno i monotonno.
Kogda iščeš jego, ničto ne možeš najdti.
Kogda hčeš uslyšati jego, ničto ne slyšiš
Ale kogda koristaš jego, ono nikogda ne izčrpyvaje se.
36
Čto želaje umenšiti se,
povinno prěd tym izrasti.
Čto hoče oslabjenja,
povinno prěd tym byti silnym.
Čto hoče pasti,
povinno prěd tym voznesti se.
Čto želaje vzeti,
povinno prěd tym dati.
Mekko odolěje tvrdo.
Nebystrost prěmože brzinu.
Nehaj tvoja rabota bude tajnoju.
Prosto pokaži ljudam rezultat.
37
Tao nikogda ničego ne dělaje,
ale ničto ne ostavjaje nestvorjenym.
Ako li by moguči ljudi,
mogli by slědovati Tao,
ves svět prěměnil se by
sam soboju, prirodnym ritmom.
Ljudi byli by zadovoljeni
jih prostym, každodennym životom,
v harmoniji, svobodnymi od želanij.
Kogda ne jestvujut želanja,
vsečto prěbyvaje v miru.
38
Ljudi, ktori imajut čestnost,
navet ne myslet o njej.
Tak možeš srazuměti, že oni jej imajut.
Ljudi, ktori mněvajut sebe pravednymi, govoret,
kako mnogo čestnosti jest v njih,
kogda zapravdu oni jej ne imajut.
Dobro, ktoro dělajut dobri ljudi,
ne imaje konca.
Pravo dělo, ktoro dělajut pravedni,
vsegda imaje zamysl.
Kogda dobri ljudi dějut,
oni dějut, bez mysljij o tom.
Kogda spravědlivi dějut,
oni vsegda znajut, že dělajut pravilno.
Ale kogda pravedni dějut,
i nikto ne reaguje,
oni prinudžajut vsih dělati, kako jim jest ugodno.
Ako li ne živeš s Tao,
prinajmenje imaj čestnost.
Ako li ne imaš čestnost,
vsegda jest dobrota.
Ako li ne imaš dobroty,
vsegda jest spravědlivost.
Ako li ne jesi spravědlivy,
jedino tobě ostalo se byti pravednym.
Pravednost je blěda imitacija
pravdivoj věry i čestnosti,
i vsegda vede k problemam.
Ako li ty už vsečto za sebe rěšil,
ničego ne znaš o Tao,
i nikogda ne poznaš.
Prěmudri obračajut pozornost na to,
čto jest pod površinoju.
Oni gledajut na listy drěva,
ale jedajut plod.
Oni odvrgajut jedno,
že by oni mogli prijeti ino.
39
V harmoniji s Tao,
nebo jest čisto i prostorno,
zemja jest tvrda i plodoprinosna,
vse sutstva razcvětajut zajedno,
zadovoljeni byti tymi, kym oni sut,
bezkonečno obnovjajut sami sebe.
Kogda člověk vměšivaje se v hod Tao,
nebo stavaje nečistym,
zemja izčrpyvaje se,
ravnověsje lamaje se,
sutstva izmirajut.
Prěmudry zri na česti s sočuvstvovanjem,
ibo on razuměje cělost.
Jego postojanna praktika jest skromnost.
On ne blěskaje, kako diamant,
ale dozvoljaje Tao formovati jego,
kako by on byl grubym i obyčnym kamenem.
40
Tao vsegda ide tudy,
odkud ono prišlo.
Tao ide vprěd, ustupajuči.
Prědmety jestvujut, ibo oni sut.
Oni sut, ibo někogda oni ne jestvovali.
41
Kogda mudry člověk slyši o Tao,
on razom jego prijmaje.
Kogda obyčny člověk slyši o Tao,
on věri polovině, v polovině sumněvaje se.
Kogda glupec slyši o Tao,
on směje se i směje se.
Ako li by on ne smějal se, to ne bylo by Tao.
Vot čto jim izgledaje směšnym:
Put k prosvěčenju kaže se pokrytym těnju.
Put vprěd odčuvaje se kako krok nazad.
Najlegši put izgledaje težko.
Te, ktori sut največe čestni,
izgledajut oskvrnjenymi.
Te, ktori sut največe čisti,
izgledajut obmazanymi nečistotoju.
Najglubše myslji izgledajut mělkymi.
Največša sila izgledaje slabostju.
Največe realno izgledaje izmysljeno.
Največši prostor ne imaje granic.
Največši talent, izgledaje ako by ne izrabotyvaje ničto.
Najlěpši glas jest neslyšimym.
Najlěpša krasota jest nevidimoju.
Tao jest skryto od nas
i ono ne imaje imeni.
Ono jest iztok i sila vsih věčij.
42
Tao porodžaje Jedno.
Jedno porodžaje Drugo.
Drugo porodžaje Tretje.
Tretje porodžaje vsečto ostalo.
Vse věči nesut v sobě Jin
i obhvačajut Jang.
Oni dosegajut harmonije
objedinjajuči tute sily.
Ljudi nenavidet byti "sirotami", "samotnymi" ili "negodnymi",
ale dostojni ljudi imenno tak sebe opisyvajut.
Ibo poněkogda my utračajemo, kogda dobyvajemo.
I poněkogda my dobyvajemo, kogda utračajemo.
Čto drugi učet, ja takože uču:
"Kto vozme meč, od meča i pogyne".
43
Najmekša sila vo vsesvětu,
Može prěmogti najtvrdějšu silu.
Čto ne imaje materiala,
Može projdti tam, kde ne jest nikakoj prostor.
Zatom bezdějanje jest važno.
Učenje bez slov
Uspěh bez sovršenja dějanij.
To mogut srazuměti jedva nemnogi.
44
Tvoje dobro ime ili tvoj život:
čto jest važněje za tebe?
Groše ili dobry život:
čto zapravdu imaje cěnnost?
Poběda ili poražka:
čto pričinjaje veče bolja?
Kto jest privezan do prědmetov,
bude trpěti mnogo bolja.
Kto nagromadžaje bogatstvo,
bude trpěti mnogo utrat.
Zadovoljeny člověk nikogda ne jest razočarovan.
Kto znaje, kogda obstanoviti se, nikogda ne imaje problemov.
On vsegda bude bezpečnym.
45
Velike dosegnenja mogut izgledati pogrěšnymi,
ale oni vsegda sut upotrěbime.
Velike zapasy mogut izgledati pustymi,
ale iz njih vsegda možno črpati.
Največša prema čestnost može izgledati krivdoju.
Največša gramotnost može izgledati glupostju.
Največša krasnorěčivost može zvučati zajikanjem.
Kogda tebe hladno, dvigaj se, že by nagrěti se.
Kogda tebe goreče, bud v pokoju, že by ohladiti se.
Že by odčuvati se komfortno vo vsesvětu,
bud spokojnym i čistym.
46
Kogda svět žive soglasno s Tao,
Konji vozet gnojivo k sadam i zagradženjam.
Kogda svět utračaje svez s Tao,
Konjev trenujut za kavalerije.
Ne jestvuje večši grěh, než želanje.
Ne jestvuje večše prokletstvo, než nezadovoljenost.
Ne jestvuje večše neščestje, než imati neprijatelja.
Zatom toj, kto znaje, kogda imaje dostatočno,
vsegda bude imati dostatočno.
47
Ne jest potrěba izhoditi za dveri,
že by srazuměti vsesvět.
Ne jest potrěba gledati v okno,
že by ugledati put nebes.
Čim veče znaš,
Tym menše razuměš.
Zatom mudry znaje bez putovanja,
razuměje bez gledenja,
dosegaje bez dělanja.
48
V gonitvě za znanjem, každy denj dobyvaješ něčto.
V praktikě Tao, každy denj opuščaješ něčto.
My dělajemo menše i menše,
dopoka my ne dělajemo ničego.
I kogda my ne dělajemo ničego,
togda rabota je sdělana.
Dozvoli věčam idti v jih poredku,
Jedino tak možno postignuti svět.
49
Mudrec ne imaje svojego razuma.
On bere svoje myslji od drugyh ljudij.
On jest dobry k dobrym ljudam,
i dobry k ljudam zlym.
To jest istinna dobrota.
On dověrjaje tym, komu možno dověrjati,
i takože dověrjaje tym, komu dověrjati nemožlivo.
To jest istinno dověrje.
Mudrec směšivaje sebe cělkom so vsesvětom,
bez pameti o tom, čto jemu govorili ljudi.
Ljudi gledet na njego i slušajut jego.
Mudre duše sut podobne dětam.
50
Ljudi, ktori iščut tajnu dolgogo života,
v koncu umirajut.
Jih těla sut srědišče jih života
i iztok jih smrti,
Ibo oni myslet, že zdravo tělo jest vse, čto jest potrěbno za života.
Člověk, ktory razuměje život,
može projdti skroz džungly bez straha,
ili črěz polje bitvy bez pancyra i oružja.
Diki zvěri i oružja ne mogut jego ubiti,
ibo tělo ne jest to město, kde on drži svoj život.
51
Tao jest iztočnik vsih věčij i oni sut napajane jego močju.
Oni sut formovane okolicami i jih oblik je stvorjen iz okolnosti.
Vsečto považaje Tao i čti jego čest.
To jest prosto priroda vsego.
Tao davaje život vsemu, čto jestvuje,
i slědi za vsem, dbaje nad vsem, pomagaje rasti,
zaščičaje vse i utěšaje vsih.
Ono stvarjaje něčto i ne probuje ničto udržati.
Ono dělaje rabotu i ne očekyvaje pohvaly.
Ono upravjaje ljudami, ale ne davaje jim nakazov.
To jest tajna čestnost Tao.
52
Vsečto počinaje se s Tao, materi vsih věčij.
Ako li znaješ mati, znaš i dětij.
Ako li znaš dětij i pametaješ o materi,
ne budeš ničego bojati se v životu.
Ne pospěši govoriti, zadrži čuvstva
i srdce bude v pokoju.
Govori vsečasno, bud vsegda zajetym, razmnoži trevogy,
i srdce ne bude znati pokoja.
Viděti v temnotě jest jasnost.
Uměti ustupati jest sila.
Posluživaj se svojim světlom i vračaj se k iztočniku světla.
To jest naučenje postojannosti.
53
Idti po putu Tao legko,
ale ljudi ljubet zahoditi na krivy put
i bluditi v straně od Tao.
Kogda palac kralja jest polny bogatstv,
polja obyčnyh ljudij zarastajut burjanom i pustozelenju,
a zrnohranilišča ne imajut zapasov.
Kogda bogaty spekulatori razcvětajut,
zemjedělci i fermeri utračajut zemju.
Kogda državni činovniki tratet groše
na oružje vměsto lěkarstva.
Kogda vysši klas je neodgovoren i raztraten,
podčas kak bědnym ne jest kudy idti.
Vse to jest razboj i haos.
To ne jest suglasno Tao.
54
Čto jest tvrdo osnovano na Tao, ne možno izkoreniti.
Čto jest krěpko shvačeno, ne može uslizgnuti.
Nehaj Tao bude v tvojem životu,
i ty staneš istinnym,
Nehaj ono bude v vašej rodině,
i rodina bude procvětati,
Nehaj ono bude v vašej državě,
i država bude obrazcem za vsih ostalyh držav vo světu.
Nehaj Tao bude vo vsesvětu,
i ves vsesvět bude pěvati.
Odkud ja znam, že to jest pravda?
Ja gledaju dovnutra sebe.
55
Kto prěbyvaje v harmoniji s Tao,
toj jest kako novorodženo děte.
Jego kosti sut mekke, muskuly sut slabe,
ale jego hvat jest silen.
On ne znaje o sojuzu muža i ženy,
ale jego organ može stojati tvrdo,
taku silnu energiju imaje on.
On može drti grlo ves denj,
ale nikogda ne stane hriplym,
taka polna jest jego harmonija.
Moč prěmudrogo jest podobna tomu.
On dozvoljaje věčam prihoditi i uhoditi.
Bez usilja, bez želanja.
On nikogda ne očekyvaje rezultata,
zatom on nikogda ne jest razočarovany.
On nikogda ne razočarovyvaje se,
zatom jego duh nikogda ne starěje.
56
Kto znaje, ne govori.
Kto govori, ne znaje.
Zatvori usta,
zadrži čuvstva,
otupi svoju ostrotu,
razveži svoje vuzly,
smekči svoj pogled,
prigluši světlo,
osadi svoj prah.
To jest prvorodno jedinstvo.
Bud kak Tao.
Ne bude sposoba ljubiti tebe
i ne bude sposoba ne ljubiti tebe.
Ne bude sposoba pomogti tebe,
i ne bude sposoba poškoditi tebe.
Ne bude sposoba čestiti tebe,
i ne bude sposoba sramiti tebe.
To jest najvysše stanje člověka.
57
Že by praviti državoju,
je potrěbno slědovati principam.
Že by dobyti pobědu v vojně,
je potrěbno slědovati strategiji.
Ale že by dobyti sobě ves svět,
ne jest potrěbno vměšivati se v hod věčij.
Čim vyše zabran imaš, tym gorše živut ljudi.
Čim vyše oružja imaš, tym menje bezpečnosti.
Kogda vladari probujut byti hytrymi, oni pogoršajut vsečto.
Kogda oni uveličajut kolikost zakonov, oni stvarjajut novyh zločincev.
Zatom Mudrec govori:
''Ja ničego ne dělaju,
i ljudi sami prěobražajut se.
Ja ničego ne govorju,
i ljudi vsečto dělajut pravilno.
Ja ne vměšivaju se v jih život,
i ljudi razcvětajut
Ja ničego ne hču,
i ljudi živut prostym životom''.
58
Kogda narodom upravjajut legkoju rukoju,
ljudi živut prosty život.
Kogda vladari sut surovi i potrěbovateljni,
ljudi sut gnetomi i budut iztračati mnogo času, že by prěhytriti jih.
Ščestje koreni se v bědě,
i neščestje taji se pod libokakoju radostju.
Kto znaje, čto bude zautra?
Kogda upravjaje volja k vladě,
čim vyše idealy, tym gorše rezultaty.
Poprobujte sdělati ljudij ščestlivymi,
i budete zakladati osnovu za neščestja.
Poprobujte sdělati ljudij moralnymi,
i budete zakladati osnovu za grěha.
Zatom Prěmudry je zadovoljen služiti priměrom
i ne prinudžati k jego volji.
Jego um jest ostry, ale on ne rěže.
On jest premolinearny, ale gybky.
On jest jarky, ale mily za očij.
59
Aby služiti nebu i dbati za drugymi
najlěpše srědstvo jest uměrjenost.
Znak uměrjenogo člověka – svoboda od sobstvenovlastyh idej.
Trpimy, kako nebo,
vsepronikajuči kak solnečno světlo,
krěpky, kako gora,
gybky, kako drěvo na větru,
on ne imaje cělja
i posluživaje se vsim,
čto život jemu prinosi.
Za njego ne jest ničego nemožlivogo.
On može dbati o blagostanju ljudij,
kako mati dbaje nas svojim děte,
ibo on odpustil vsečto.
60
Upravjati velikoju državoju
jest podobno kuhanju maloj ryby.
Vy razvaljajete jej, tyčuči zanadto.
Susrědotočite svoju državu na Tao,
i zlo ne bude imati nikakoj sily.
Zlo ne prěstane jestvovati,
ale ne bude škoditi ljudam.
Mudry lider ne pričinjaje škody drugym,
ljud ne bezpokoji se i koristaje libokaku možnost,
že by dělati dobro dělo.
61
Kogda država dobyvaje veliku moč,
ona stavaje kak morje:
Vse potoky tekut v nju.
Čim veče sily ona imaje,
Tym veče jest potrěbna jej skromnost.
Skromnost označaje dověrjati Tao,
zatom nikogda ne bude potrěbno obranjati se.
Veliky narod jest kako veliky člověk:
Kogda on stvarjaje pogrěšku, on to razuměje.
Srazuměvši, on to priznaje.
Priznavši, on to popravjaje.
On mni tyh, kto ukazyvaje na jego pogrěšky,
kako svojih samyh dobryh učiteljev.
On mni svojih neprijateljev,
kako těnj, ktoru on sam lije.
Ako li narod žive s Tao,
ako li narod razvivaje svojih ljudij
i ne vměšivaje se v čudže děla,
on bude světlom za vsih narodov vo vsesvětu.
62
Tao jest centr vsesvěta,
bogatstvo dobrogo člověka,
uběžišče člověka zlogo.
Česti možno kupovati sladkymi slovami,
považanje možno dobyti dobrymi dělami,
ale Tao jest vně libokakoj cěnnosti,
i nikto ne može jego dostignuti.
Zatom, kogda novy vožd je izbran,
ne probuj pomogti jemu
tvojim bogatstvom ili ekspertizoju.
Vměsto togo
povědaj jemu o Tao.
Začto drěvni mudrci cěnili Tao?
Zatomu že, suči jednym s Tao,
kogda iščeš, nahodiš;
a kogda dělaš pogrěšku, jesi pomilovan.
Zatom vse ljubet Tao.
63
Dělaj bez dějanja.
Rabotaj bez usilja.
Mysli o malom, kak o velikom
i o nemnogom, kak o mnogom.
Soočaj se s težkostami,
dopoka to ješče jest legko;
dělaj veliko dělo
serijeju malyh dějanij.
Mudrec nikogda ne segaje za velikym,
zatom on dosegaje velikosti.
Kogda on natolkaje se na trudnost,
on obstanavjaje se i cělkom oddavaje se jej;
zatom problemy ne sut za njego.
64
Čto jest zakorenělo, legko razvesti.
Čto bylo nedavno, legko popraviti.
Čto jest krěhko, legko slomiti.
Čto jest drobno, legko razsějati.
Odvračaj bědu, prědže čim ona prijde.
Navodi poredok, prědže čim nastane zaměšanje.
Ogromna sosna
raste iz malogo rastka.
Putovanje v tyseču milej
počinaje se u vas pod nogami.
Spěšeči dějati, trpite neuspěh.
Probujuči shvatiti věči, vy jih utračajete.
Prinudžajuči něčto k dovršenju,
niščite čto jest už skoro zrělo.
Zatom prěmudry děje
dozvoljajuči věčam idti jih kursom.
On ostavaje spokojnym
kako v koncu, tako i v početku.
On ničego ne imaje,
zatom jemu ne je čego utračati.
Čto on želaje jest neželanje.
Čemu on uči se jest razučenje.
On prosto napominaje ljudam,
kym oni vsegda byli.
On dbaje o ničem, pomimo Tao.
Zatom on dbaje nad vsim.
65
V starodavnom času
Lideri, ktori žili suglasno s Tao,
ne učili nikogo, kako stati prosvěčenym.
Oni dělali život ljudij prostym.
Ljudij, ktori mnogo znajut,
ne možno ničemu naučiti.
Lideri, ktori probujut hytriti,
vsegda vse rušet.
Lideri, ktori dělajut věči prostymi,
vsečto dělajut pravilno.
Ne probuj upravjati srědstvom razumnosti,
Davaj prědnost prostotě.
Pravda leži v prazdnosti i jasnosti.
66
Vse potoky vtěkajut v morje,
zatomu že ono jest nizše, než one sut.
Skromnost davaje morju silu.
Ako li hčeš upravjati ljudami,
jesi povinen staviti sebe poniže jih.
Ako li hčeš byti liderom srěd ljudij,
musiš naučiti se slědovati jim.
Prěmudry jest nad ljudami
i nikto se ne odčuvaje pod gnetom.
On ide vprěd vsih
i nikto se ne odčuvaje manipulovanym.
Ves svět jest blagodaren jemu.
Nikto ne može konkurovati s njim,
ibo on ne konkuruje ni s kym.
67
Libokudy ja idu, ljudi mene govoret,
že Tao jest veliko, ale jest malověrojetno
i ne jest možlivo jego srazuměti.
Vsečto, čto jest veliko
jest malověrojetno.
Čto jest věrojetno
jest nudno i malostlivo.
Imaju tri glavnyh bogatstva.
Ja držu se jih i cěnju jih.
Prvo jest milosrdje.
Ibo jesi milosrdny, možeš byti hrabrym.
Vtoro jest uměrjenost.
Ibo jesi uměrjen, možeš byti ščedrym.
Tretje jest skromnost.
Ibo jesi skromen, možeš byti liderom srěd ljudij i idti prěd mogučimi.
Ljudi probujut dějati hrabro,
bez milosrdja.
Ljudi probujut byti ščedrymi,
bez uměrjenosti v jih životu.
Ljudi postupajut, kak lideri,
ale ne imajut skromnosti.
Iz togo ne bude ničego dobrogo.
Milosrdje pobědžaje bitvy i davaje silu v obraně.
To jest srědstvo, ktorym nebesa ohranjajut i spasajut.
68
Najlěpši atlet
hče najsilnějšego protivnika.
Najlěpši general
čitaje razum svojego neprijatelja.
Najlěpši biznesmen
služi blagu občiny.
Najlěpši lider
slěduje volji svojih ljudij.
Oni imajut silu skromnosti.
Oni imajut silu nekonkurencije.
Ne zatomu, že jim ne prijaje konkurovati,
a vslěd togo, že oni konkurujut igrajuči.
V tom oni sut podobni dětam
i prěbyvajut v harmoniji s Tao.
69
Vojenni generali govoret:
"Ja by skorěje odbil ataku,
neželi atakoval by sam.
Ja by skorěje odstupil na krok,
neželi poproboval nastupiti na centimetr."
To nazyvaje se idti vprěd bez nastupjenja,
zakrutiti rukavy, ne pokazavši muskulov,
byti vooruženym bez oružja,
ne davati atakujučemu protivnika.
Atakovati protivnika, ktorogo ty podocěnil
jest draga grěška.
Kogda dvě sily strěčajut se,
izigryvaje ta, ktora najmenje hoče bojevati.
70
Moje slova tak legko srazuměti
i tak legko jim slědovati,
jednakože nikto jih ne razuměje
i nikto jim ne slěduje.
Moje slova proizhodet od prědkov,
Moje děla od discipliny.
One sut neznajeme, kako i ja jesm.
V mojej neizvěstnosti
jest moja cěnnost.
Zatom mudrec skryvaje diamant mudrosti
pod prostym oblačenjem.
71
Znanje svojego neznanja jest sila.
Neznanje svojego neznanja jest bolěznj.
Ako li tebe omržaje tvoja bolěznj,
ne jesi hvory.
Mudrec ne jest hvory, ibo jego omržaje jego hvoroba.
Zatom on ne jest hvory.
72
Kogda my ne bojimo se togo, čego jesmo povinni bojati se,
prěbyvajemo v strašnoj nebezpečnosti.
Ne jesmo povinni žiti v těsnyh domah.
Ne jesmo povinni dělati glupu rabotu.
Ako li ne trevožiti ljudij, oni ne budut umorjeni.
Zatom mudrec znaje sebe,
ale ne izstavjaje sebe na pokaz.
On ljubi sebe,
ale ne ne prěvoznosi sebe.
On izbiraje, čto zapravdu imaje cěnnost.
On odvrgaje, čto jedino izgledaje cěnno, ale ne jest takovo.
73
Toj, čija hrabrost proizhodi od bezstrašnosti,
bude ubity.
Toj, čija hrabrost proizhodi od bojazlivosti,
bude žiti.
Obadva vida hrabrosti vedut k blagu ili zlu.
Nebesa ne sut milostive k něktorym věčam.
Kto znaje začto?
Ni mudrci ne smogut objasniti to.
Tao nikogda ni do čego ne sili se.
Ono odolěvaje ne konkurujuči,
odpovědaje ne govoreči ni slova,
prihodi nezvano,
dosegaje ne planujuči.
Jego sěti i mrěže pokryvajut vsesvět cělkom.
I hot one sut široke,
ničto ne prohodi skroz njih.
74
Živuči v bědě, ljudi prěstavajut bojati se smrti,
tak kak možeš groziti jim smrtju?
Nehaj ljudi vsegda bojet se smrti,
togda te, kto děje nezakonno, mogut byti zahvačeni i pokarani.
Kto osměli se dějati nezakonno?
Veliky Kat vsegda jestvuje, že by ubivati i kazniti.
Ako li pokusiš izpolniti jego rolju,
to je kak probovati dělati rabotu velikogo stoljara,
skorěje poraniš svoju ruku.
75
Začto ljudi gladujut?
Zatomu že vladari nalagajut na njih težke danky
i sjedajut jih zrno.
Zatom ljudi gladujut.
Začto ljudami težko upravjati?
Zatomu že vladari prěmnogo vměšivajut se v jih život.
Zatom ljudami težko upravjati.
Začto ljudi tak legko odnoset se k smrti?
Zatomu že vladari hčut za sebe prěmnogo dobrogo života.
Zatom ljudi legko odnoset se k smrti.
Imajuči malo srědstv za života, člověk znaje,
že jest lěpše ne cěniti život prěmnogo silno.
76
Ljudi rodžajut se mekkymi i poddavajučimi se;
Kogda mrtvi sut, oni tugi i tvrdi.
Rastliny rodžajut se něžnymi i gybkymi;
Kogda mrtvi sut, oni lomlivi i suhi.
Zatomu, kto jest tvrdy i nefleksibilny,
jest učenik smrti.
Kto jest mekky i ustupny,
jest učenik života.
Zatomu armija bez fleksibilnosti nikogda ne izigraje bitvy.
Drěvo, ktoro ne možno skriviti, legko slomiti.
Tvrdo i tugo bude slomjeno.
Mekko i poddavajuče se bude prěvladyvati.
77
Sposob dějanja Tao na vsesvět
jest podoben nategnutju luka.
Vrh je sgnuty do dolu,
dol je sgnuty do gory.
Ono opravjaje izbytok i nedostatok,
da by byl idealny balans.
Ono bere tam, kde jest mnogo
i davaje tudy, kde jest nedostatočno.
Ljudi postupajut inače.
Oni berut tam, kde jest nedostatočno
i davajut tym, kto imaje s izbytkom.
To ne jest suglasno s Tao.
Kto može prědložiti svoj izbytok světu?
Jedino te, ktori imajut Tao.
Zatom Prěmudry děje bez samoljubnosti,
dosegaje bez pripisyvanja sobě zaslug.
Ne hoče pokazyvati svojej čestnosti.
78
Ne jestvuje ničto mekše i poddatlivěje, než voda.
Jednakože, ničto lěpše ne odolěvaje tvrdo i negybko, než voda.
Mekko odolěvaje tvrdo.
Lagodno odolěvaje negybko.
Vse znajut, že to jest pravda,
ale malo kto može prětvoriti to v dělo.
Zatom Prěmudry prěbyvaje
spokojnym posrěd smuty.
Zlo ne može vojdti v jego srdce.
Toj, kto bere na sebe poniženja vsego naroda,
jest dostojny upravjati jim.
Toj, kto bere na sebe neščestja naroda,
jest dostojny byti vladarem vsego.
Pravda nerědko izgledaje paradoksalno.
79
Neuspěh jest možnost.
Ako li obvinjaješ inokogo,
ne bude konca obvinjenju.
Zatom Prěmudry
izpolnjaje svoje obvezky
i popravjaje svoje pogrěšky.
On dělaje, čto jemu jest trěba dělati
i ne očekyvaje ničto od drugyh.
80
Ako li država upravjaje se mudro,
jejni žitelji budut zadovoljeni.
Oni budut nasladžati se ručnym trudom
i ne budut izmysljati instrumentov za skračenja času truda.
Ibo oni drago cěnet svoje domy,
za njih ne jest zajmlivo putovati.
Može byti imajut lodky i povozy,
ale nikudy ne hčut vezti se.
Može byti imajut mnogo oružja,
ale nikto ne strěljaje.
Nehaj vratet se k vuzelnym vrvkam,
že by vesti zapisy.
Nehaj těšet se vkusom dobroj jedy.
Nehaj bude mir v jih domah.
Nehaj bude razkoš v jih prostyh oblačenjah.
Nehaj jim bude prijati rabotati v svojem susědstvu.
I hot susědska država bude vidima iz okna
i bude slyšimo kukarěkanje jih kurov i laj psov.
Ljudi budut žiti, starěti i umirati,
nikogda ne izježdžajuči gostiti k susědam.
81
Pravdive slova ne sut krasive,
krasive slova ne sut pravdive.
Dobri ljudi ne sporet,
Te, ktori sporet ne sut dobri.
Znajuči ljudi ne sut učeni,
učeni ljudi ne sut znajuči.
Mudry nikogda ničto ne gromadi i ne imaje imutka.
Čim veče on dělaje za ostalyh, tym veče on imaje.
Čim veče on davaje okolnym, tym veče on dostavaje.
Tao nebes jest ostro,
ale ne dělaje škody.
Tao mudrca jest pomočno za drugyh,
ale ne prěvažaje nad njimi.