Sjeti šapku s glavy ili iz glavy?

V medžuslovjanskom slovniku dolgo bylo "iz glavy", ale jesmo imali dobru diskusiju, v ktoroj razrěšili, že to ne jest dobry variant.

Kapjušon izletaje iz jego glåvy i opadaje na ramena.

Ah, pomilujte, drågy gospodine, čto ja vas råzstrajajų, — odgovarjaje ona i subtiľno izsmějaje sę iz njego.

Začto to voobče bylo izbrano? Prosta regularnost, medžuslovjansky imaje dva prědložnika, "s" i "iz", i jedin iz njih upotrěbjaje se s instrumentalnym padežem (Spokojno, tutoj medvěd jest so mnoju), a drugy s genitivom/roditeljnym padežem (Bude ostati se samo jedin iz nas!). Takože, dostatočno velika kolikost jezykov měšaje slova "iz" i "s" (ukr. З ним, з нього), i razne padeže za "s" byli by za njih dodatnoju težkostju.

No sut i silne argumenty da by to bylo razděljeno:

a) Smyslova razlika: "iz" je vyše kako "iznutra něčego", prinajmenje za take narody, ktore ne měšajut "s/z" i "iz" (a to jest russky i vsi južne jezyky). Na obrazku to je pokazano dost jasno.

Vzeti iz stola jest vzeti něčto iz zasuvky v stolu
Vzeti so stola jest vzeti něčto čto leži na stolu

Kontrargument: tendencija měšati "s/z" i "iz" je vidima prinajmènje na cělom zapadu + UA i možno BY.

Kontrargumenty k kontrargumentu: čeh ne bude zamyliti se, ako li uvidi "sjeti s glavy", a rus, videči "iz glavy", bude. To jest klasičny dilem medžu prostotoju i razumlivostju (a takože, kako uvidimo dalje, naturalnostju). Dodatna detalj, medžuslovjansky uže měšaje prědrastky "vy-" i "iz-", i zajedno s měšanjem "s"/"iz" to bylo by uže prěmnogo.

b) Imamo znaky že kombinacija "S +genitiv" jest legitimna v ms, citaty od Konstantina Đorđevića:

Myslim, da zabrånjeńje s(ȯ) (+Gen.) v delativnom značeńju „down from, off of” (ktoro, mimohodom, jest cělkom prirodno i historično v sl. językah, daže stčeš. i stpolj.) ide protivno samoj Janovoj logikě. Jestli to ne je dozvoljeno, tȯgda ni glågoly snesti, snositi, sjęti, snimati, sȯjdti, shoditi, sniziti, snižati, spustiti, spušćati, spasti, spadati, srězati, sdělati itd. ne imaly by jestvovati. A jest jasno, že te glågoly sųt potrěbne, daby mogti råzličati np. sȯjdti–izȯjdti („come down” v. „come out”), spustiti–izpustiti („take down” v. „let out”), spasti–izpasti („fall down” v. „fall out”) itd.

MS prědlog s(ȯ) (+Gen.) odpověda češsko-slovačskomu z tako kako poljskomu. Drugymi slovami, raněje vȯ vśeh trěh językah byly dva prědlogy, s i iz, tako kako jest v drugyh językah i kako by imalo byti v MS, a potom slily sę do jednogo, z. Napriměr, v literaturnom češskom je vśe ješče možno sųstrěsti formy kako „vzít se stolu” i „dolů s kopce”, ne tak li?

c) Argument k naturalnosti, ni jedin živy jezyk ne imaje tam doslovno "iz", jedino "z" ili "s".

V finalu, zaključenje od Jana van Steenbergena:

Moji dragi, jesm pročital vašu diskusiju o prědlogu "s/z". Ja myslju, že imajete pravdu: "sjeti čapku iz glavy" zvuči idiotično. Zdravy člověk ne nosi čapku v glavě! Nakoliko ja vidžu, russky imaje tu samo "s", ukrajinsky, bělorussky i vse zapadne jezyky imajut samo "z", slovensky "s/z" zavisno od slědujučej suglasky, i srbohrvatsky "sa" (bulgarsky i makedonsky upotrěbjajut slovo "od"). To znači, že zaisto trěba nam dodati "s" ili "z" s roditeljnikom.

Sejčas pytanje: "s" ili "z"? Opcija "z" imaje dvě prědnosti: jest etimologično popravno (od psl. *jьz) + množinstvo (3½ baly iz 6). Ale tomu že imajemo uže prědrastku "s-" (snositi, sjeti, ...), prědlagaju, že dodamy do slovnika "s" + rod.\gen. v značenju "s povrhnje", kako antonim prědloga "na".

Očevidno, prědlog "iz" ostane v tutčasnom značenju ("izhoditi iz lěsa").
Vse ravno, zapadni Slovjani pravdopodobno budut měšati "s" i "iz". Oni ne čujut razliku medžu "ptaki spadają z dachu" (ptice spadajut s strěhe) i "wyjąć banknotę z portfelu" (izjeti banknotu iz mošny). Ale ne myslju, že to jest veliky problem. "Izhoditi z lěsa" takože bude razumlivo južnym, ne li?

I nova opcija v slovniku: