A čemu jednakože jest taka granica?
Na mapě nevelikogo razměra izdavaje se, kako by Hrvatija cělkom "obimaje" svoju susědku - Bosniju i Hercegovinu, i čto morsko pribrěžje BiH ne imaje. Jednako, hobisti balkanskoj geografije znajut, čto svoje malo primorje bosnjaki medžutym imajut - to jest gradok Neum s približno 10 km brěgovoj linije. Zatom odrězyvaje se od Hrvatije jej južna čest, i Dubrovnik s okolinami stavaje poluenklavom. Izdavalo by se, kaky v tom jest smysl, osoblivo s obzirom, čto v tutoj česti Hercegoviny živut glavno hrvati, da i izhod k morju jest čisto formalny - vuzky zaliv, imajemy bosnjakami, jest okruženy iz vsih stran poluostrovami, ktore sut pod kontroloju Zagreba.
Granica je byla načrtana mnogo stolětij nazad - kogdy na Adriatikě sut vladali venecianci, i malo kto je imal smělost bojevati s njimi. Postupno, venecianci bez malogo sut obratili Adriatiku v svoje vnutrno morje. Někogo oni sut asimilovali nasilno (Zadar), no někto je htěl byti pod vladoju dožev dobrovolno. Napriměr, Kotor (Kattaro), šestikratno (6 raz) je posylal prosbu o prisjedinjenju, prědže než je dobyl uspěh.
Najvyše dolgo je bojevala za svoju nezavisnost Dubrovničska republika, albo republika Raguza. Nevelika država je imala směšano slovjano-italijsko naseljenje i zato imala dvě razne nazvy. Mala republika v ktoroj je žilo 30-40 tyseč ljudij, je byla prěmnogo uspěšna i aktivna - jejny flot je dostigal do 200 korabov. Stolětjami Raguza je mogla budovati větrny trgovy flot i imati komercijne misije priblizno vo vsih balkanskyh krajah. Ako li by ne bylo tutoj aktivnosti, govoret ljubitelji historije, dubrovčani by ne smogli prokrmiti sebe na toj bědnoj zemji, ktoru sut vladali.
Vo mnogom oni tut sut davali priměr najvyše razvitym državam svojej epohy: Raguza kako prva je priznala nezavisnost SŠA (za četvrt stolětja do togo, kako je utratila svoju nezavisnost), prva v Evropě, ješče v koncu XV stolětja, je tvrdo skazala o neprijemlivosti nevolničstva, prva je založila medicinsky karantin. V Dubrovniku dodnes jest osnova vodovodnogo sistema XIII stolětja, od čego, važno skazati, grad sejčasno stradaje, ibo kanalizacija prědstavjaje soboju težky komunalny problem.
Vratimo se k historiji
Jih oligarhična republika je prěživala, zato čto je uměla trgovati i odkupala se grošami od vsakoj okupacije. Ale, iz pričin vojennyh i političnyh, ona je prišla k pragmatičnomu sojuzu s osmanami protiv glavnym trgovym konkurentam s sěvera Adriatiky, hot oni i sut byli jednověrcami s Raguzoju.
Zato v 1699 godu, da by ne imati granicu s veneciancami, dubrovčani dobrovolno sut prědali Osmanskoj imperiji pribrěžnu čest teritorije. Tutčas tam stoji grad Neum, prinaležeči Bosniji i Hercegovině. Už davno nema ni nezavisnoj Venecije, ni republiky Raguza, ale načrtane tri stolětja nazad granice sut i dnes. Je zajmlivo, čto i etnično raznorodna Bosnija bez malogo ne je izměnila svoje granice až od epohy Srědnjevěčja.
Original: https://pikabu.ru/story/a_pochemu_zhe_vsyotaki_takaya_granitsa_9956724?utm_medium=social&utm_term=9956724&utm_source=vkmain&utm_campaign=longread&utm_content=interest
Druge naše članky možete uviděti v kanalu «Medžuslovjanska kapibara»